Kaj moram vedeti o kobaltu, litiju in grafitu iz področij tveganja?

Politika vestne skrbi obvezna za te surovine

Kdor na trg EU prinaša baterije, ki vsebujejo kobalt, litij, naravni grafit ali nikelj (ali kemične spojine teh snovi), se sooča z obvezno politiko ustrezne skrbi v dobavni verigi. Ta politika mora razjasniti, od kje te surovine prihajajo, kakšna tveganja za kršitve človekovih pravic, otroško delo ali okoljsko škodo so povezana s tem poreklom, in katere ukrepe se sprejemajo za zmanjšanje teh tveganj. Pristop temelji na znanih smernicah OECD za odgovorno dobavno verigo mineralov in je v uredbi o baterjah preveden v konkreten obveznost za gospodarske subjekte. Gre torej ne za poljubno certificiranje, ampak za politiko, ki mora biti dokazano vodena in utemeljena.

Za koga to velja in za koga ne

Ta obveznost velja za gospodarske subjekte, ki baterjie z navedenimi surovinami prinaša na trg EU — na primer proizvajalce in uvoznike paketov baterij za vozila, lahka prevozna sredstva ali industrijske aplikacije. Uredba predvideva izjemo za podjetja pod določenim letnim prometom; natančna meja in natančna opredelitev le-te so navedene v sami uredbi in se jih da preveriti preko uradnega besedila. Kaj ta del ne ureja: fizična sestava ali odstotek recikliranja baterije (to je navedeno drugje v uredbi), in tudi ne vprašanje, ali grondstof prihaja ali ne prihaja iz recikliranega materiala — zanj veljajo ločene določbe. Ta obveznost tudi ne pravi ničesar o tem, ali je določeni dobavitelj »odobren«; politika ustrezne skrbi je proces raziskave in odgovornosti, ne certifikat, ki se izda na dobavitelja.

Velja od 18. avgusta 2025

Obveznosti glede politike vestne skrbi veljajo od 18. avgusta 2025. Do tega datuma za to specifično obveznost v uredbi o baterjah še ne obstaja pravna obveznost, čeprav se lahko podjetja odločijo, da že zdaj delujejo v skladu s smernicami OECD — to je v praksi pogosto potrebno tudi zato, da so na čas pripravljeni, ker vzpostavitev dobro utemeljen analize verige vzame čas. Za obveznost digitalnega pasporta za baterije, na katero se osredotoča batpas.eu, velja drug rok (18. februar 2027) in drug člen (člen 77); obe obveznosti torej ne potekate vzporedno, čeprav se vsebinsko dotikate ena druge, ker podatki o izvoru in skrbi na koncu lahko tudi v pasport vrnejo.

Kako se tega lotiti kot uvoznik ali trgovec

Praktični vrstni red se začne s preverjanjem, ali baterija vsebuje kobalt, litij, naravni grafit ali nikelj — te podatke običajno daje proizvajalec celic ali dobavitelj paketa baterije. Nato sledi vprašanje, ali je lastni promet pod ali nad mejno vrednostjo, navedeno v uredbi; to određuje, ali se v celoti uporablja obveznost. V primeru, da je tako, je naslednji korak zahtevanje podatkov o izvoru pri dobaviteljih, ocenjevanje tveganj po surovini in regiji ter zapis politike s konkretnimi ukrepi. Tretja stopnja je preverjanje te politike s strani neodvisne stranke in javna dostopnost poročila — to je del same obveznosti. Za podjetja, ki baterije kupujejo pri proizvajalcu celic zunaj EU, je praktično, da zgodaj v procesu vprašajo, ali ta proizvajalec že vodi lastno politiko vestne skrbi, ki je usklajenda z zahtevami EU, da se to ne bi moralo izgraditi tik pred datumom uporabe.

Zakonska podlaga: členi 47 do 53

Te obveznosti so navedene v Uredbi (EU) 2023/1542, v členih 47 do 53, ki skupaj tvorijo poglavje o politiki ustrezne skrbnosti v verigi dobaviteljev baterij. Ti členi opisujejo, katere surovine so zajete v uredbo, katera podjetja morajo izvajati politiko, kaj mora ta politika vsebovati najmanj, in kako so urejena preverka ter javno poročanje. Evropska komisija na svoji strani o baterijah in akumulatorjih vzdržuje pregled širše uredbe o baterijah, v katero je ta del vključen.

Naredite prvi korak že sedaj

Kdor uvozi ali skuplja baterije, ki vsebujejo kobalt, litij, naravni grafit ali nikelj, bi bilo pametno, da že sedaj pri lastnem dobavitelju preveri, katere podatke o izvoru je mogoče dobiti in ali se že izvaja politika skrbnosti — te podatke bo potrebno takoj, ko se obveznost začne, in jih pogosto ni mogoče zbrati čez noč. Popolno in posodobljeno besedilo členov 47 do 53 je mogoče pregledati na uradni strani EUR-Lex uredbe, za tiste, ki želijo preveriti natančno besedilo in točne mejne vrednosti prometa.

Na čem je to osnovano

Uredba samih je dostopna na EUR-Lex. Navajamo za vsako trditev; vam ni treba nam verjeti.

Kaj konkretno morate storiti

Kaj se pričakuje od vas

Kobalt, litij, nikelj in naravni grafit prihajajo z mest na svetu, kjer je rudarjenje lahko povezano s kršitvami človekovih pravic ali okoljsko škodo. Uredba o baterijah to povezuje z obveznostjo: kdor daje baterije na trg EU, mora izvajati politiko ustrezne previdnosti za te surovine. Ta politika je opisana v členih 47 do 53 Uredbe (EU) 2023/1542.

Pripraviti in vzdrževati politiko ustrezne previdnosti

Gre za sistematičen pristop: identificirati, oceniti in omejiti tveganja v verigi dobave ter o tem poročati. Za podjetje z 10 do 100 zaposlenih to običajno ne pomeni lastne rudarjenske strokovnjaka, temveč dobro dokumentirani način dela — kdo v podjetju je odgovoren za to zadevo, kateri viri se uporabljajo za oceno tveganj in kako pogosto se ta politika pregleda. Podjetja, ki sami ne kupujejo surovin, temveč uvažajo baterije ali proizvode, ki vsebujejo baterije, se te obveze ne morejo izogniti — uredba odgovornost postavlja na tistega, ki daje proizvod na trg, ne samo na tistega, ki surovino rudarji ali predeluje.

Slediti izvoru surovin

Da bi lahko ocenili tveganja, je treba najprej jasno vedeti, od kod prihajajo kobalt, litij, nikelj in grafit v bateriji. V praksi to pomeni, da so potrebni podatki dobaviteljev in, če jih ne dobijo neposredno, proizvajalcev v verigi. Za uvoznika, ki kupuje baterije ali celice pri tovarni, je to pogosto najtežji del: lastni dobavitelj je sam pogosto le vmesna člen. Kaj je treba od dobavitelja celic zahtevati za potni list je odvisno od tega, koliko podatkov dobavitelj že standardno vodi, vendar je izvor surovin del tega.

Oceniti tveganja in o njih poročati

Ko je izvor znan, sledi ocena tveganj, ki so povezana s to specifično izvorno točko — pomislimo na vrsto rudarskega območja ali ugled vmesnih trgovcev. Za večino podjetij v ciljni skupini batpas.eu to ni naloga, ki bi se jo gradilo od nič: mednarodni standardi in iniciative v panogi že obstajajo dlje časa za surovine, kot je kobalt, in so pogosto izhodišče. Uredba zahteva poročanje o tem, kar v praksi pogosto pomeni periodičen dokument, ki dokazuje, kateri koraki so bili podvzeti in katera tveganja so bila identificirana.

Sprejeti ustrezne ukrepe pri identificiranih tveganjih

Ko je tveganje ugotovljeno, mora slediti odziv — to se lahko razlikuje od dodatnih vprašanj dobavitelju do spremembe nakupne pogodbe. Kaj je »primerno«, se razlikuje glede na situacijo in velikost podjetja; uredba sama to razlaga v navedenih členih. Za uvoznika e-bike akumulatorjev je poudarek večinoma na dodatnih vprašanjih obstoječim dobaviteljem, bolj kot na lastni kontroli rudarjenja na kraju samem.

Kje se v praksi zgodi napaka

Dobavitelj navaja le državo montaže, ne rudarjenja surovin. Tovarna v jugovzhodni Aziji, ki montira celice, ni mesto, kjer je kobalt ali litij rudarjen. Kdor tu ne povpraša dalje, nepazljivo registrira napačen izvor.

Uvoznik predpostavlja, da je certifikacija s strani dobavitelja celic dovoljna. Znak kakovosti ali certifikat je lahko del politike ustrezne previdnosti, vendar ne nadomešča lastne ocene in dokumentacije, ki ju zahteva uredba.

Pri različnih dobaviteljih za isto baterijo nastane nasprotujoča si informacija o izvoru. Ena stranka dobavlja celice, druga montira paket, nihče pa nima popolne slike. Kaj storiti če ista baterija prihaja od različnih dobaviteljev je torej ne le vprašanje za potni list sam, temveč tudi za politiko ustrezne previdnosti.

Politika ustrezne previdnosti je bila pripravljena enkrat in kasneje ni bila več vzdrževana. Dobavitelji se zamenjajo, rudarska območja se spremenijo v profil tveganja in dokument, ki tri leta leži v predalu, se ne ujema več z trenutnimi nabavami.

Kitajski proizvajalec ne zagotavlja podatkov o izvoru surovin, temveč le o končnem proizvodu. Ta ozko grlo se pogosto pojavi pri pridobivanju pravilnih podatkov o potnem listu od proizvajalca na Kitajskem: vprašanja o izvoru surovin se ne odgovori vedno standardno in jih je pogosto treba postaviti posebej.

Kaj lahko dokumentirate

Pregled, katere surovine (kobalt, litij, nikelj, naravni grafit) se uporabljajo v katerih baterijah ali tipih celic, na dobavitelja.
Dopisovanje, v katerem je bila herkomstna informacija zahtevana od dobaviteljev ali proizvajalcev, vključno s potencialnimi prejeti certifikati ali izjavami.
Interni dokument, ki navaja, kdo je odgovoren za politiko preskrbe in s kakšno pogostnostjo se ta preuči.
Ocena ugotovljenih tveganj na območje izvora s kratkim pojasnilom možnih nadaljnjih korakov.
Dogovori z dobavitelji o periodičnem zagotavljanju sodobnih podatkov o izvoru — to je mogoče vključiti v postavitev dogovorov v nabavno pogodbo, tako da obveznost ne ostane odmaknjena od poslovnega razmerja.
Stalen vprašalnik, ki se uporablja pri novih dobaviteljih, tako da se podatki o izvoru surovin standardno sprašujejo — glej tudi kaj je mogoče vprašati v splošnem smislu od dobavitelja baterij.

Tisti, ki si želi širše vedeti, kako se ta dolžnost preskrbe nanaša na druge obveznosti iz baterijenverordening, najde pregled pri vprašanju kaj zaveznava do pozornosti za baterije pomeni.

To ni pravno svetovanje. Ta stran daje splošne informacije o regulaciji, ki se jo ta platforma ukvarja. Ne poznamo vašega primera. V primeru dvoma o vašem primeru se posavettujte s pravnikom ali pristojnim nadzornim organom.

Napisano s pomočjo umetne inteligence na podlagi virov zgoraj, pregledno s strani človeka na 2026-08-22. Je kaj narobe? Sporočite nam — popravki imajo prednost.